12.dan

Torek je bil naš prvi dan na drugi lokaciji. Veronika in Neja sva se odpravili v Rakovico. Na srečo smo se prejšnji teden že ustavile v zavetišču in si ga ogledale, zato nama ga ni bilo treba prav dolga iskat. Ko sva prišli so naju vsi zelo lepo sprejeli. Najprej naju je veterinarka Ana peljala na ogled zavetišča in nama pokazala vse oddelke. Ureditev zavetišča se nama je zdela zelo zanimiva, saj imajo pse razporejene v skupinah po 10 psov, ko pa se oblikujejo stabilne skupine jih prestavijo v druga zavetišča. Po končanem ogledu pa smo začeli z delom. Ta dan je posege opravljal le veterinar Peđo. Zanimivo se nama je zdelo, da ne uporabljajo kanil, ampak intravenozno zdravila aplicirajo kar z navado iglo in brizgo. Operacijska soba je večja, kot sva je navajeni. Tempo dela pa zelo hiter. Zanimivo se nama je zdelo tudi, da ne uporabljajo kompres. Kot sta nama povedali že Mia in Tajda, pse po posegu naložijo v samokolnico in odpeljejo v posebne bokse za prebujanje. Lahko sva pomagali pri pripravi psa na kastracijo oz. sterilizacijo, tako da sva jih za tace privezali na mizo, pobrili po kirurškem polju in jim ga umili ter razkužili. Vsakemu psu sva lahko tudi aplicirali antibiotik ter cepivo proti steklini (ali kakor pravijo oni, proti besnilu). Končali smo že ob 11.30, zato sva lahko odšli proti apartmaju. Na kosilo smo povabile tudi profesorico in se z njo dogovorile, da gremo zvečer v shopping. In res, po kratkem počitku smo se odpravile do nakupovalnega centra Galerija v Beogradu na vodi. Center je res ogromen, v njem lahko najdeš vse možne trgovine. Zdel se nam je zelo lep.
  

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

7.dan- solata iz pasje posode

Slika
 Danes poročava Neja in Veronika. Kot vsako jutro, smo se tudi danes zjutraj z avtobusi odpeljale vsaka na svojo lokacijo. Ko sva prišle do ambulante, je tam že čakal prvi pacient, pes pasme šarpej. Pasma je zaradi nagubane kože nagnjena k entropiji. To je bolezensko stanje, pri katerem se veka zaviha navznoter. Za popravek stanja je bil potreben kirurški poseg. Veterinar Uroš se je tudi pošalil in rekel, da bomo psu naredili face-lift. Operacija se nama je zdela zelo zanimiva, saj je še nikoli nisva videli.  Nato nas je že čakala naslednja pacientka, psica z piometro (gnojnim vnetjem maternice). Tudi to psico je operiral veterinar Uroš. Med posegom naju je spraševal latinske in slovenske izraze za dele maternice. Na srečo sva se jih večino spomnile iz ur anatomije, če pa katerega nisva vedeli, naju je on spomnil. Maternica je bila polna gnoja in zato zelo povečana. Razložil nama je tudi, da črevesje nikoli ne sme biti na zraku, saj se zelo hitro suši in zelo hitro postan...
Preberite več

1. dan

Štart iz Ljubljane je bil predviden ob 10. 30, a ko smo prišle na zbirno točko nas je tam pričakal kup škatel z donacijami za zavetišče. Ker tudi same nismo varčevale s prtljago je bilo zlaganje v kombi precej zanimivo. Na poti nas je spremljal tudi Boris Branko, profesoričin muc. Med vožnjo so se konzerve za donacije peljale po celem avtu. V približno 5 urah smo bile že pred Beogradom, tam pa se je tempo vožnje upočasnil. Zaradi protestov smo v stanovanje prišle, šele po 2 urah. Ko smo se razpakirale, smo se odpravile v center Beograda. Pogledale smo si center in kmalu za tem postale lačne, saj še nismo jedle. Ker še nismo znale računati z dinarji, smo natakarju pustile 10 evrov napitnine, česar je bil zelo vesel. Odpravile smo se v trgovino po hrano in na poti nazaj v stanovanje, opazile mlade plesalke, ki so plesale njihovo tradicionalno kolo. Po vrnitvi v stanovanje in bolj podrobnem ogledu, smo ugotovile, da ne dela roleta in da je posoda še vedno umazana. Kmalu za tem smo šle spa...
Preberite več

6. dan PES JE UGRIZNIL VETERINARKO!!!!!!

Slika
 Tu Tajda in Mia, midve svojo prakso ta teden opravljava v Rakovici, v centru za sterilizacijo, ker sva na začetku bili nekoliko zadržani, sploh zaradi sporazumevanja. Veterinarji ne razumejo slovensko, tudi angleško ne prav dobro, zato sva se na koncu največ pogovarjali z Dejanom, enim od veterinarjev, s katerim sva govorili slovensko, on pa nama nazaj v srbščini, zaradi česar smo se cel dan smejali. Presenetil naju je njihov način steriliziranja in kastriranja. Psov sploh ne intubirajo in velikokrat jim dajo premalo anestetika, zaradi česar se psi velikokrat med posegom zbudijo in cvilijo. Sam poseg ni tako sterilen. Po posegu pse odložijo na tla, potem pa jih naložijo na samokolnico in jih odpeljejo v posamezne bokse. Pomagali sva jim z aplikacijo protiboličinskih zdravil pod kožo, s pripravo psov za posege. Poskusili pa sva tudi aplikacijo anestetika v veno cephaliko, kar sva počeli prvič in je bilo precej zanimivo. Po posegu so naju spustili na kosilo in ker sva bili v prostor...
Preberite več