5. dan- pobegla mačka

 Torek je bil naš prvi delavni dan. Vse smo ga težko pričakovale. Zjutraj smo se zbudile in se z avtobusi odpravile Mia in Tajda do centra za sterilizacijo in zavetišča Rakovica, midve Neja in Veronika pa do ambulante Mali Mokri Lug. Naslednji teden pa se bomo zamenjale.

Veterinarji so bili zelo prijazni in naju lepo sprejeli. Na stenah sva opazili plakate napisane v cirilici, ki nama jih je veterinar pomagal prebrati. Prvi pacient je bila mačka, ki nam je ušla skozi odprta vrata. Lastnici jo je po 15 minutah lovljenja končno uspelo prijeti in prinesti nazaj v ambulanto. Že takoj sva se naučili, da če je pacient mačka, morajo biti vrata vedno zaprta. Nato je sledila sterilizacija mačke in psa. Zanimivo se nama je zdelo, da so 2 posega opravljali ob istem času v isti operacijski sobi. Kljub temu, da sva pričakovali, da je higiena slabša kot v Sloveniji, zaradi velikega števila psov, naju je presenetilo, da ob posegih niso uporabljali mask in da so bila okna in vrata operacijske sobe odprta. Po eni strani pa nama je bilo to všeč, ker je bil zrak ves čas svež. Vzdušje v ambulanti je zelo sproščeno, med operacijami smo ves čas poslušali glasbo. Zanimivo se nama je zdelo, da psov, ki se prebujajo iz anestezije ne zaprejo v bokse, ampak jih pustijo, da se prebujajo na tleh. Nato je sledila še ena sterilizacija. Po toliko dela smo bili že lačni, zato smo že komaj čakali na malico. Jedli smo zelo dober burek. Nato je sledila še ena sterilizacija, ki jo je opravil veterinar Uroš. Zelo nama je bilo všeč, da so nama veterinarji med operacijo razlagali kaj počnejo in zakaj. Izvedeli sva tudi, da oni pri skoraj vsaki sterilizaciji odstranijo tudi maternico, kar pri nas počnejo redkeje. Sledila je še osteosinteza (spajanje kosti) pri mladiču, ki si je zlomil podlahtnico. Med posegi pa sta prišla 2 psa na infuzijo. Naučili sva se tri nove besede: bubreki- ledvica, bešika- mehur, krpelj- klop. Na koncu dneva nama je veterinar Uroš še pokazal čiščenje analnih žlez, nato pa sva lahko odšli. Ko smo z avtobusom prišli do centra mesta je nastala zelo velika gneča, in ker se skoraj nismo premikali, sva naprej odšli peš. 

Ko sva končno prišli do doma sva bili zelo utrujeni. Zelo sva bili veseli kosila, ki sta ga skuhali Mia in Tajda. po pol urnem počitku pa sva se odpravili še na sprehod po parku Kalemegdan in si ob sladoledu ogledali sončni zahod.




Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

7.dan- solata iz pasje posode

Slika
 Danes poročava Neja in Veronika. Kot vsako jutro, smo se tudi danes zjutraj z avtobusi odpeljale vsaka na svojo lokacijo. Ko sva prišle do ambulante, je tam že čakal prvi pacient, pes pasme šarpej. Pasma je zaradi nagubane kože nagnjena k entropiji. To je bolezensko stanje, pri katerem se veka zaviha navznoter. Za popravek stanja je bil potreben kirurški poseg. Veterinar Uroš se je tudi pošalil in rekel, da bomo psu naredili face-lift. Operacija se nama je zdela zelo zanimiva, saj je še nikoli nisva videli.  Nato nas je že čakala naslednja pacientka, psica z piometro (gnojnim vnetjem maternice). Tudi to psico je operiral veterinar Uroš. Med posegom naju je spraševal latinske in slovenske izraze za dele maternice. Na srečo sva se jih večino spomnile iz ur anatomije, če pa katerega nisva vedeli, naju je on spomnil. Maternica je bila polna gnoja in zato zelo povečana. Razložil nama je tudi, da črevesje nikoli ne sme biti na zraku, saj se zelo hitro suši in zelo hitro postan...
Preberite več

1. dan

Štart iz Ljubljane je bil predviden ob 10. 30, a ko smo prišle na zbirno točko nas je tam pričakal kup škatel z donacijami za zavetišče. Ker tudi same nismo varčevale s prtljago je bilo zlaganje v kombi precej zanimivo. Na poti nas je spremljal tudi Boris Branko, profesoričin muc. Med vožnjo so se konzerve za donacije peljale po celem avtu. V približno 5 urah smo bile že pred Beogradom, tam pa se je tempo vožnje upočasnil. Zaradi protestov smo v stanovanje prišle, šele po 2 urah. Ko smo se razpakirale, smo se odpravile v center Beograda. Pogledale smo si center in kmalu za tem postale lačne, saj še nismo jedle. Ker še nismo znale računati z dinarji, smo natakarju pustile 10 evrov napitnine, česar je bil zelo vesel. Odpravile smo se v trgovino po hrano in na poti nazaj v stanovanje, opazile mlade plesalke, ki so plesale njihovo tradicionalno kolo. Po vrnitvi v stanovanje in bolj podrobnem ogledu, smo ugotovile, da ne dela roleta in da je posoda še vedno umazana. Kmalu za tem smo šle spa...
Preberite več

6. dan PES JE UGRIZNIL VETERINARKO!!!!!!

Slika
 Tu Tajda in Mia, midve svojo prakso ta teden opravljava v Rakovici, v centru za sterilizacijo, ker sva na začetku bili nekoliko zadržani, sploh zaradi sporazumevanja. Veterinarji ne razumejo slovensko, tudi angleško ne prav dobro, zato sva se na koncu največ pogovarjali z Dejanom, enim od veterinarjev, s katerim sva govorili slovensko, on pa nama nazaj v srbščini, zaradi česar smo se cel dan smejali. Presenetil naju je njihov način steriliziranja in kastriranja. Psov sploh ne intubirajo in velikokrat jim dajo premalo anestetika, zaradi česar se psi velikokrat med posegom zbudijo in cvilijo. Sam poseg ni tako sterilen. Po posegu pse odložijo na tla, potem pa jih naložijo na samokolnico in jih odpeljejo v posamezne bokse. Pomagali sva jim z aplikacijo protiboličinskih zdravil pod kožo, s pripravo psov za posege. Poskusili pa sva tudi aplikacijo anestetika v veno cephaliko, kar sva počeli prvič in je bilo precej zanimivo. Po posegu so naju spustili na kosilo in ker sva bili v prostor...
Preberite več