10. Part two sterilizacije in kastracije psov

 Jutro smo začele precej zgodaj, ko smo se ob 7.30 skupaj s profesorico Aljo in veterinarko Nušo odpravile v penzion za pse. Na poti do tja smo srečale psa, ki ga je Nuša želela pobrati že v soboto, ker  se ji je zasmilil ga je pograbila in kar na enkrat se nam je pridružil nov potnik. Že na začetku nas je pričakal pes, ki je priplezal do vrha ograje in tam obstal. Veroniko in Nejo je to presenetilo in spravilo v smeh, saj sta bile v penzionu prvič, midve s Tajdo pa sva se temu psu smejale že v soboto. Seveda nam je Svetlana takoj ponudila kavo, ki sta jo pili le Alja in Nuša. Po kavici smo se kar hitro odpravile delat, da bi lahko čim več psov kastrirale in sterilizirale. Neji in Veroniki smo najprej pokazale protokol, ki je potekal na isti način kot v soboto samo, da je zdaj potekal hitreje in lažje, saj smo delo opravljale štiri in ne samo dve. Veterinarki Nuši smo pripravile samice za sterilizacijo, profesorici Alji pa samce za kastracijo. Vsem nam je bil najbolj stresen, del celotnega dneva, dodajanje anestetika po kanili v žilo, saj lahko preveliko doziranje povzroči pogin živali. Ves čas pa so nam nagajali firbčni psi z gledanjem čez luknjo v vratih. Med malico nam je Svetlana prinesla bureke, ter kavo. Mleko, ki sta si ga Nuša in Alja želeli že od sobote pa ne, namesto mleka nas je ponovno pričakal jogurt. Kmalu po pavzi, so nam za sterilizacijo prinesli pekinezerko katero je bilo treba med posegom predihavati. Sama pasma pekinezerja je podvržena srčnim boleznim in je brahicefalična, kar pomeni, da ima sploščen gobček, ne samo da jim to otežuje dihanje, tudi med posegom lahko predstavlja problem, zato smo ji med in po posegu posvečale več pozornosti in jo opazovale, da res diha. Približno ob 15.00 nas je Nuša zapustila, ker je lovila letalo, me pa smo z delom zaključile nekaj čez 16.00, potem ko smo vse pripomočke razkužile, da nebi v Slovenijo prinesle bolezni, in pospravile v potovalke. Cilj je bil kastrirati in sterilizirati 40 psov, vendar nam jih je uspelo le 38, kar je še vedno veliko za dva dni, dve veterinarki in 4 dijakinje. Že zmatrane od napornega vikenda smo se odpravile domov, kjer smo si pripravile večerjo, se močno zdrgnile pod tušem in se odpravile spat.


                                                           Pes, ki gleda čez luknjo v vratih


                                                                        Pes na ograji


                                                           Pes, ki smo ga pobrali na cesti





Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

7.dan- solata iz pasje posode

Slika
 Danes poročava Neja in Veronika. Kot vsako jutro, smo se tudi danes zjutraj z avtobusi odpeljale vsaka na svojo lokacijo. Ko sva prišle do ambulante, je tam že čakal prvi pacient, pes pasme šarpej. Pasma je zaradi nagubane kože nagnjena k entropiji. To je bolezensko stanje, pri katerem se veka zaviha navznoter. Za popravek stanja je bil potreben kirurški poseg. Veterinar Uroš se je tudi pošalil in rekel, da bomo psu naredili face-lift. Operacija se nama je zdela zelo zanimiva, saj je še nikoli nisva videli.  Nato nas je že čakala naslednja pacientka, psica z piometro (gnojnim vnetjem maternice). Tudi to psico je operiral veterinar Uroš. Med posegom naju je spraševal latinske in slovenske izraze za dele maternice. Na srečo sva se jih večino spomnile iz ur anatomije, če pa katerega nisva vedeli, naju je on spomnil. Maternica je bila polna gnoja in zato zelo povečana. Razložil nama je tudi, da črevesje nikoli ne sme biti na zraku, saj se zelo hitro suši in zelo hitro postan...
Preberite več

1. dan

Štart iz Ljubljane je bil predviden ob 10. 30, a ko smo prišle na zbirno točko nas je tam pričakal kup škatel z donacijami za zavetišče. Ker tudi same nismo varčevale s prtljago je bilo zlaganje v kombi precej zanimivo. Na poti nas je spremljal tudi Boris Branko, profesoričin muc. Med vožnjo so se konzerve za donacije peljale po celem avtu. V približno 5 urah smo bile že pred Beogradom, tam pa se je tempo vožnje upočasnil. Zaradi protestov smo v stanovanje prišle, šele po 2 urah. Ko smo se razpakirale, smo se odpravile v center Beograda. Pogledale smo si center in kmalu za tem postale lačne, saj še nismo jedle. Ker še nismo znale računati z dinarji, smo natakarju pustile 10 evrov napitnine, česar je bil zelo vesel. Odpravile smo se v trgovino po hrano in na poti nazaj v stanovanje, opazile mlade plesalke, ki so plesale njihovo tradicionalno kolo. Po vrnitvi v stanovanje in bolj podrobnem ogledu, smo ugotovile, da ne dela roleta in da je posoda še vedno umazana. Kmalu za tem smo šle spa...
Preberite več

6. dan PES JE UGRIZNIL VETERINARKO!!!!!!

Slika
 Tu Tajda in Mia, midve svojo prakso ta teden opravljava v Rakovici, v centru za sterilizacijo, ker sva na začetku bili nekoliko zadržani, sploh zaradi sporazumevanja. Veterinarji ne razumejo slovensko, tudi angleško ne prav dobro, zato sva se na koncu največ pogovarjali z Dejanom, enim od veterinarjev, s katerim sva govorili slovensko, on pa nama nazaj v srbščini, zaradi česar smo se cel dan smejali. Presenetil naju je njihov način steriliziranja in kastriranja. Psov sploh ne intubirajo in velikokrat jim dajo premalo anestetika, zaradi česar se psi velikokrat med posegom zbudijo in cvilijo. Sam poseg ni tako sterilen. Po posegu pse odložijo na tla, potem pa jih naložijo na samokolnico in jih odpeljejo v posamezne bokse. Pomagali sva jim z aplikacijo protiboličinskih zdravil pod kožo, s pripravo psov za posege. Poskusili pa sva tudi aplikacijo anestetika v veno cephaliko, kar sva počeli prvič in je bilo precej zanimivo. Po posegu so naju spustili na kosilo in ker sva bili v prostor...
Preberite več