11. dan Prost dan

 Jutro smo začele precej pozno, saj smo potrebovale nabrati energijo za nov delovni teden. Danes smo ostale doma, da smo se lahko spočile od napornega vikenda. Najprej smo se skoraj celo dopoldne valjale po postelji, a smo se odločile početi nekaj več kot to. Odpravile smo se v Zemun, ki je znan po svojih živahnih kavarnicah in barih, ter ribjih restavracijah na vodi. Čeprav smo sam center Zemuna popolnoma zgrešile (šle smo na napačen avtobus), smo se imele zares lepo. Lačne smo se odpravile v restavracijo Čevap house in poskusile njihovo tradicionalno jed-čevapčiče in lepinje. Site smo se odpravile nazaj v stari del Beograda. Med sprehodom po ulicah smo opazile trgovino s telefonskimi ovitki, kjer so imeli ogromno izbiro ovitkov vendar nam noben ni bil precej všeč. Pot smo nadaljevale po ulici, kjer nas je premamila trgovina z medvedki, kjer medvedka izdelajo kar pred tabo. Vsaka si je izbrala svojo plišasto igračo in lepo oblekico v katere so potem naše medvedke oblekli. Doma nas je obiskala profesorica, odločile smo se da bomo večer izkoristile bolj športno in se odpravile na tek. Namen je bil narediti manjši krog na koncu pa smo naredile 12,4 km, a pol poti prehodile s hitro hojo. Tekle smo preko Brankovega mosta, ki je drugi največji most v Beogradu zgrajen 1956 na temeljih mostu Aleksandra iz leta 1934, do novega Beograda, kjer smo najprej tekle nato pa hodile do samega centra Zemuna. Tam smo opazile veliko labodov in prikupnih restavracij na vodi in živahnih lokalov. Po vrnitvi domov s trolo nas je profesorica peljala na sladoled. Večer pa smo spet zaključile utrujene, vendar vesele.



Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

7.dan- solata iz pasje posode

Slika
 Danes poročava Neja in Veronika. Kot vsako jutro, smo se tudi danes zjutraj z avtobusi odpeljale vsaka na svojo lokacijo. Ko sva prišle do ambulante, je tam že čakal prvi pacient, pes pasme šarpej. Pasma je zaradi nagubane kože nagnjena k entropiji. To je bolezensko stanje, pri katerem se veka zaviha navznoter. Za popravek stanja je bil potreben kirurški poseg. Veterinar Uroš se je tudi pošalil in rekel, da bomo psu naredili face-lift. Operacija se nama je zdela zelo zanimiva, saj je še nikoli nisva videli.  Nato nas je že čakala naslednja pacientka, psica z piometro (gnojnim vnetjem maternice). Tudi to psico je operiral veterinar Uroš. Med posegom naju je spraševal latinske in slovenske izraze za dele maternice. Na srečo sva se jih večino spomnile iz ur anatomije, če pa katerega nisva vedeli, naju je on spomnil. Maternica je bila polna gnoja in zato zelo povečana. Razložil nama je tudi, da črevesje nikoli ne sme biti na zraku, saj se zelo hitro suši in zelo hitro postan...
Preberite več

1. dan

Štart iz Ljubljane je bil predviden ob 10. 30, a ko smo prišle na zbirno točko nas je tam pričakal kup škatel z donacijami za zavetišče. Ker tudi same nismo varčevale s prtljago je bilo zlaganje v kombi precej zanimivo. Na poti nas je spremljal tudi Boris Branko, profesoričin muc. Med vožnjo so se konzerve za donacije peljale po celem avtu. V približno 5 urah smo bile že pred Beogradom, tam pa se je tempo vožnje upočasnil. Zaradi protestov smo v stanovanje prišle, šele po 2 urah. Ko smo se razpakirale, smo se odpravile v center Beograda. Pogledale smo si center in kmalu za tem postale lačne, saj še nismo jedle. Ker še nismo znale računati z dinarji, smo natakarju pustile 10 evrov napitnine, česar je bil zelo vesel. Odpravile smo se v trgovino po hrano in na poti nazaj v stanovanje, opazile mlade plesalke, ki so plesale njihovo tradicionalno kolo. Po vrnitvi v stanovanje in bolj podrobnem ogledu, smo ugotovile, da ne dela roleta in da je posoda še vedno umazana. Kmalu za tem smo šle spa...
Preberite več

6. dan PES JE UGRIZNIL VETERINARKO!!!!!!

Slika
 Tu Tajda in Mia, midve svojo prakso ta teden opravljava v Rakovici, v centru za sterilizacijo, ker sva na začetku bili nekoliko zadržani, sploh zaradi sporazumevanja. Veterinarji ne razumejo slovensko, tudi angleško ne prav dobro, zato sva se na koncu največ pogovarjali z Dejanom, enim od veterinarjev, s katerim sva govorili slovensko, on pa nama nazaj v srbščini, zaradi česar smo se cel dan smejali. Presenetil naju je njihov način steriliziranja in kastriranja. Psov sploh ne intubirajo in velikokrat jim dajo premalo anestetika, zaradi česar se psi velikokrat med posegom zbudijo in cvilijo. Sam poseg ni tako sterilen. Po posegu pse odložijo na tla, potem pa jih naložijo na samokolnico in jih odpeljejo v posamezne bokse. Pomagali sva jim z aplikacijo protiboličinskih zdravil pod kožo, s pripravo psov za posege. Poskusili pa sva tudi aplikacijo anestetika v veno cephaliko, kar sva počeli prvič in je bilo precej zanimivo. Po posegu so naju spustili na kosilo in ker sva bili v prostor...
Preberite več