16. dan - Novi Sad

 V petek smo končale z delom, zato smo se skupaj odločile, da gremo danes do Novega Sada, ki je od Beograda oddaljen približno 70km. Najprej smo se sprehodile do Zelenega Venca, kjer smo šle na 95ko in se peljale do železniške postaje. Na avtobusu je bila gneča, zunaj pa je bilo zelo vroče, zato smo bile vesele, ko smo se končno privlekle do postaje. Najprej smo bile malo izgubljene, saj nismo vedele, kje kupimo karte za vlak, po približno 15min pa smo končno našle aparat za karte. 

Železniška postaja Beograd


Čeprav bi karte lahko kupile same, je prijazen gospod vztrajal, da nam bo pomagal, vmes pa vsaj 3x povedal, da zbira denarne donacije. Kupile smo karte in plačale za pot do Novega Sada ter počakale na vlak. Vlak je bil veliko čistejši od naših, na njem je prijetno pihala klima, hkrati pa je bila čista tišina. Z vlakom smo prišle do Petrovaradina in tam izstopile, saj je bila to končna postaja. Zmedene smo gledale svoje karte do novega sada, stopile smo do okenca z informacijami v upanju, da nam bo gospa lahko povedala na katerem peronu prestopamo. Namesto tega nam je povedala, da vlak sploh ne vozi do Novega Sada in da moramo pot nadaljevati z avtobusom, hkrati pa smo ob tem času dobile informacijo, da naš kombi ne bo popravljen do ponedeljka in bomo v Beogradu ostale vsaj do torka. Slabe volje zaradi pokvarjenega kombija in preplačane vozovnice za vlak smo se napotile do najbližjega Maxija. Pred trgovino smo videle avtobusno postajo in se odločile da vprašamo gospo na ulici za pomoč, po njenih navodilih smo se vkrcale na avtobus in tako še enkrat plačale pot do novega sada. Ko smo prispele v center mesta smo se najprej napotile do cerkve z unikatnim zvonikom, a smo na poti videle trgovino H&M, ki ima zanimivo poslikan strop.


Strop v H&M trgovini

Ogledale smo si rimokatoliško cerkev Marijinega imena, ki ima zelo zanimivo streho, od znotraj pa je čudovita. Zgrajena je bila leta 1894 in je tudi najvišja cerkev v bački regiji. Bile smo že zelo žejne, zato smo se ustavile v lokalu na ledeno kavo.

Cerkev Marijinega imena
Notranjost cerkve 






 Ker pa je bil že čas za kosilo, smo se odločile, da najdemo restavracijo in v njej v miru pojemo. Kar nekaj časa smo se odločale, nato pa smo se sprehodile čez mesto v izbrano restavracijo, kjer smo jedle odlično hrano. Po kosilu smo si ogledale še bližnji park, in se odpravile nazaj do avtobusne postaje. Ko smo z avtobusom prišle do Petrovaradina, smo kupile karte za vlak in šle z njim nazaj do Beograda. Zdelo se nam je zanimivo, da vlak za svojo pot porabi le 30min, pri nas bi to sigurno trajalo dlje, hkrati pa vlak ni imel nobenih zamud, kar se pri nas zdi nemogoče. Pozno zvečer smo prišle nazaj v apartma, kjer smo utrujene zaključile svoj dan. 


Park v Novem Sadu






Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

7.dan- solata iz pasje posode

Slika
 Danes poročava Neja in Veronika. Kot vsako jutro, smo se tudi danes zjutraj z avtobusi odpeljale vsaka na svojo lokacijo. Ko sva prišle do ambulante, je tam že čakal prvi pacient, pes pasme šarpej. Pasma je zaradi nagubane kože nagnjena k entropiji. To je bolezensko stanje, pri katerem se veka zaviha navznoter. Za popravek stanja je bil potreben kirurški poseg. Veterinar Uroš se je tudi pošalil in rekel, da bomo psu naredili face-lift. Operacija se nama je zdela zelo zanimiva, saj je še nikoli nisva videli.  Nato nas je že čakala naslednja pacientka, psica z piometro (gnojnim vnetjem maternice). Tudi to psico je operiral veterinar Uroš. Med posegom naju je spraševal latinske in slovenske izraze za dele maternice. Na srečo sva se jih večino spomnile iz ur anatomije, če pa katerega nisva vedeli, naju je on spomnil. Maternica je bila polna gnoja in zato zelo povečana. Razložil nama je tudi, da črevesje nikoli ne sme biti na zraku, saj se zelo hitro suši in zelo hitro postan...
Preberite več

1. dan

Štart iz Ljubljane je bil predviden ob 10. 30, a ko smo prišle na zbirno točko nas je tam pričakal kup škatel z donacijami za zavetišče. Ker tudi same nismo varčevale s prtljago je bilo zlaganje v kombi precej zanimivo. Na poti nas je spremljal tudi Boris Branko, profesoričin muc. Med vožnjo so se konzerve za donacije peljale po celem avtu. V približno 5 urah smo bile že pred Beogradom, tam pa se je tempo vožnje upočasnil. Zaradi protestov smo v stanovanje prišle, šele po 2 urah. Ko smo se razpakirale, smo se odpravile v center Beograda. Pogledale smo si center in kmalu za tem postale lačne, saj še nismo jedle. Ker še nismo znale računati z dinarji, smo natakarju pustile 10 evrov napitnine, česar je bil zelo vesel. Odpravile smo se v trgovino po hrano in na poti nazaj v stanovanje, opazile mlade plesalke, ki so plesale njihovo tradicionalno kolo. Po vrnitvi v stanovanje in bolj podrobnem ogledu, smo ugotovile, da ne dela roleta in da je posoda še vedno umazana. Kmalu za tem smo šle spa...
Preberite več

6. dan PES JE UGRIZNIL VETERINARKO!!!!!!

Slika
 Tu Tajda in Mia, midve svojo prakso ta teden opravljava v Rakovici, v centru za sterilizacijo, ker sva na začetku bili nekoliko zadržani, sploh zaradi sporazumevanja. Veterinarji ne razumejo slovensko, tudi angleško ne prav dobro, zato sva se na koncu največ pogovarjali z Dejanom, enim od veterinarjev, s katerim sva govorili slovensko, on pa nama nazaj v srbščini, zaradi česar smo se cel dan smejali. Presenetil naju je njihov način steriliziranja in kastriranja. Psov sploh ne intubirajo in velikokrat jim dajo premalo anestetika, zaradi česar se psi velikokrat med posegom zbudijo in cvilijo. Sam poseg ni tako sterilen. Po posegu pse odložijo na tla, potem pa jih naložijo na samokolnico in jih odpeljejo v posamezne bokse. Pomagali sva jim z aplikacijo protiboličinskih zdravil pod kožo, s pripravo psov za posege. Poskusili pa sva tudi aplikacijo anestetika v veno cephaliko, kar sva počeli prvič in je bilo precej zanimivo. Po posegu so naju spustili na kosilo in ker sva bili v prostor...
Preberite več