17.dan-Hram svetog Save in Ada Ciganlija

 Tu Mia in Tajda, danes sva dan začeli z zajtrkom in kavo v bližnji kavarni. Po kavi sva se počasi odpravile do avtobusne postaje, kjer sva se z avtobusom odpeljali do Hrama svetog Save. Hram svetog Save je eden največjih pravoslavnih hramov na svetu, posvečen nadškofu Savi. Po zgodovinskih zapisih naj bi Osmanski vojaki leta 1595 prav na tem mestu sežgali posmrtne ostanke svetega Save, kar ima za Srbe velik pomen. Kupola hrama je visoka 70 m, skupaj s križem pa doseže 82 m. V notranjosti je okrašena z ogromnim mozaikom Kristusa Pantokratorja, ki meri več kot 1.200 kvadratnih metrov. Notranje mozaike je izdelalo preko 100 ruskih umetnikov.

 

Ko sva si ogledale hram pa sva se z avtobusom odpeljali do Ade Ciganlije. To je umetno narejeno jezero na reki Savi v Beogradu. Včasih je bil to pravi otok danes pa je povezan s kopnim. V preteklosti je bil otok uporabljen kot vojaško območje, zapor in celo mesto usmrtitev. Danes pa je ob jezeru urejeno kopališče, ki ga poleti obišče tudi več kot 100.000 ljudi na dan, tam pa se odvijajo tudi koncerti, športni dogodki in družinske prireditve. Po kratkem počitku sva se odločili, da se vrneva domov, vendar pot nazaj ni potekala najbolj po načrtih. Ko sva se odpravljali na avtobus proti domu je Mii zmanjkalo baterije na telefonu, meni pa podatkov zato si nisva mogli pomagati z navigacijo. Nobena ni vedela na kateri avtobus morava, da bi prišli do centra Beograda, zato sva se izgubili. Po skoraj 2 urnem iskanju poti domov sva končno prišle na bolj znano postajo mimo katere sva se vsak dan peljali na poti v zavetišče Rakovica. Obe sva se je zelo razveselili, saj sva bili že pošteno utrujeni. Nato sva se z avtobusom odpeljali do restavracije, kjer sva hrano vzeli za sabo in doma pojedli.