3. dan

 Zjutraj sva se Mia in Tajda odpravili na palačinke, na zajtrk. Po tem smo se dobile z Veroniko in Nejo in se skupaj opravile na kavo. Po kavi smo šetkale po starem mestu in si ogledale sejem ročno izdelanih in rabljenih stvari. 




Zaradi prostega vstopa v vse muzeje, smo si ogledale muzej Zepter. 




Neja in Veronika sta se odpravili v Kalemegdan, kjer je potekal dan družine in sta si ogledale starodobnike in stojnice.




 Mia in Tajda pa sta se odpravile v stanovanje, saj sta bile užete energije. Po vrnitvi Neje in Veronike smo si naredile pico za kosilo. 



Po kosilu sta si Mia in Tajda ogledale novi del Beograda, kjer sta se sprehajali po parku, medtem pa sta Neja in Veronika šopingirale po Zari. Po premišljenem premisleku, kaj bi si ogledale za konec dneva, smo se skupaj opravile mimo ambasade Francije in Avstrije, do cerkve svetega Mihaila. 





Tam smo spoznale novo zanimivost, o njihovi veri, da v vsaki cerkvi prižigajo sveče na dveh stojalih na katerem se na višji del postavljajo sveče za žive ljudi in želje, na spodnje pa za preminule. Na koncu pa smo se odpravile vsaka v svojo smer. Mia in Tajda na lov za pathai, Neja in Veronika pa do Beograda na vodi. Mia in Tajda sta bile dvakrat razočarani nad restavracijo s kitajsko hrano, zato sta se s strahom, da bosta dobile salmonelo, odpravile domov. Na poti sta potem vseeno dobile svojo kitajsko in si ogledale še hotel Moskva. 



Medtem pa sta si Neja in Veronika ogledale Beograd na vodi.





Citat dneva:" Piliči. "

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

7.dan- solata iz pasje posode

Slika
 Danes poročava Neja in Veronika. Kot vsako jutro, smo se tudi danes zjutraj z avtobusi odpeljale vsaka na svojo lokacijo. Ko sva prišle do ambulante, je tam že čakal prvi pacient, pes pasme šarpej. Pasma je zaradi nagubane kože nagnjena k entropiji. To je bolezensko stanje, pri katerem se veka zaviha navznoter. Za popravek stanja je bil potreben kirurški poseg. Veterinar Uroš se je tudi pošalil in rekel, da bomo psu naredili face-lift. Operacija se nama je zdela zelo zanimiva, saj je še nikoli nisva videli.  Nato nas je že čakala naslednja pacientka, psica z piometro (gnojnim vnetjem maternice). Tudi to psico je operiral veterinar Uroš. Med posegom naju je spraševal latinske in slovenske izraze za dele maternice. Na srečo sva se jih večino spomnile iz ur anatomije, če pa katerega nisva vedeli, naju je on spomnil. Maternica je bila polna gnoja in zato zelo povečana. Razložil nama je tudi, da črevesje nikoli ne sme biti na zraku, saj se zelo hitro suši in zelo hitro postan...
Preberite več

1. dan

Štart iz Ljubljane je bil predviden ob 10. 30, a ko smo prišle na zbirno točko nas je tam pričakal kup škatel z donacijami za zavetišče. Ker tudi same nismo varčevale s prtljago je bilo zlaganje v kombi precej zanimivo. Na poti nas je spremljal tudi Boris Branko, profesoričin muc. Med vožnjo so se konzerve za donacije peljale po celem avtu. V približno 5 urah smo bile že pred Beogradom, tam pa se je tempo vožnje upočasnil. Zaradi protestov smo v stanovanje prišle, šele po 2 urah. Ko smo se razpakirale, smo se odpravile v center Beograda. Pogledale smo si center in kmalu za tem postale lačne, saj še nismo jedle. Ker še nismo znale računati z dinarji, smo natakarju pustile 10 evrov napitnine, česar je bil zelo vesel. Odpravile smo se v trgovino po hrano in na poti nazaj v stanovanje, opazile mlade plesalke, ki so plesale njihovo tradicionalno kolo. Po vrnitvi v stanovanje in bolj podrobnem ogledu, smo ugotovile, da ne dela roleta in da je posoda še vedno umazana. Kmalu za tem smo šle spa...
Preberite več

6. dan PES JE UGRIZNIL VETERINARKO!!!!!!

Slika
 Tu Tajda in Mia, midve svojo prakso ta teden opravljava v Rakovici, v centru za sterilizacijo, ker sva na začetku bili nekoliko zadržani, sploh zaradi sporazumevanja. Veterinarji ne razumejo slovensko, tudi angleško ne prav dobro, zato sva se na koncu največ pogovarjali z Dejanom, enim od veterinarjev, s katerim sva govorili slovensko, on pa nama nazaj v srbščini, zaradi česar smo se cel dan smejali. Presenetil naju je njihov način steriliziranja in kastriranja. Psov sploh ne intubirajo in velikokrat jim dajo premalo anestetika, zaradi česar se psi velikokrat med posegom zbudijo in cvilijo. Sam poseg ni tako sterilen. Po posegu pse odložijo na tla, potem pa jih naložijo na samokolnico in jih odpeljejo v posamezne bokse. Pomagali sva jim z aplikacijo protiboličinskih zdravil pod kožo, s pripravo psov za posege. Poskusili pa sva tudi aplikacijo anestetika v veno cephaliko, kar sva počeli prvič in je bilo precej zanimivo. Po posegu so naju spustili na kosilo in ker sva bili v prostor...
Preberite več