9. dan-sterilizacija in kastracija psov ter festival

 Tu Mia in Tajda, ki sva to soboto preživeli v azilu za pse pri gospe Svetlani, saj sta Nuši in Alji pomagali pri sterilizaciji in kastraciji psov. Najin dan se je začel že zgodaj zjutraj, saj je pot do azila relativno dolga. Ko smo prispele tja smo seveda najprej pozdravile vse prisrčne kosmatinčke, ki jih ima Svetlana trenutno v oskrbi. Potem smo pripravile sobo, kjer so kasneje potekale operacije. Iz avta smo prav tako zložile vse donacije hrane, ki smo jih pripeljale iz Slovenije. Preden smo začele s posegi nam je gospa Svetlana razložila vse o njenem azilu in povedala, da kužki dobijo dom tudi v tujini, kar se nama je zdelo  zelo lepo. Povedala je, da v povprečju posvojijo do 50 psov na leto, kar je še vedno več, kot iz zavetišča. Svetlana ima v oskrbi trenutno 270 psov, vendar cilj je bil kastrirati in sterilizirati 40 od njih. Prvega psa smo skupaj pripravili na kastracijo, da sva videli kako poteka protokol. Za vsakega psa sva pripravili anestezijo, antibiotik in analgetik in vse vbrizgale v brizge. Medtem ko je ena fiksirala psa, mu je druga aplicirala anestezijo v mišico semitendinosus. Ko je pes zaspal sva mu pod kožo aplicirale še analgetik in antibiotik, pobrili mesto za kanilo in del kjer bo veterinarka opravila operacijo. Vsaka je psu uspešno vstavila kanilo, česar sva bili veseli. Vsakemu vsa morali vstaviti še tubus, potem pa jih fiksirati na mizo in priklopiti na infuzijo. Očistili sva še pobrit del in ga razkužili s jodom in spitadermom. Med samim posegom sva veterinarkama bili na voljo za odžiganje jajčnikov, ter dodajanje anestezije. Po posegu sva rana pošpricali psa odvezali in ga odnesli v sosednjo sobo, da se je lahko prebudil. Vse inštrumente je med vsem tem bilo treba pomiti in jih dati v sterilizator. Med pavzo nam je Svetlana prinesla bureke, katerih smo bile zelo vesele. Po napornem dnevu pa smo vse pospravile in se odpravile domov.

  

 


Veronika in Neja sva svoj dan začeli malo kasneje. Odpravili sva se na Banovo brdo, kjer je potekal festival, ki ga je organizirala veterina Beograd. Namen festivala je bil promoviranje odgovornega posvajanja psov.  

Na festivalu je potekalo tudi tekmovanje za najlepšega psa, tega se je udeležilo veliko ljudi. Ko sva prišli na Banovo brdo sva pozdravili zaposlene veterine in prostovoljce, ki so prav tako pomagali. Dobili sva vsaka svojo majico, in se z zaposlenim odpravili do transportnega vozila veterine, kjer smo izložili pse. Na festivalu je bilo na voljo za posvojitev kar veliko mladičev in nekaj odraslih psov. Kot pričakovano, so udeleženci festivala več pozornosti namenjali mladičkom. 



Udeleženci tekmovanja za najlepšega psa so se s svojimi psi predstavili v več starostnih skupinah, ker pa smo želeli, da ljudje vidijo pse, ki so na voljo za posvojitev, so tudi oni naredili krog pred sodniki. Neji se je zdel najbolj lušten mali črni mladiček, ki je kar ležal v njenem naročju. Veroniki pa je bila najbolj všeč belgijska ovčarka Sofija. 


 

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

7.dan- solata iz pasje posode

Slika
 Danes poročava Neja in Veronika. Kot vsako jutro, smo se tudi danes zjutraj z avtobusi odpeljale vsaka na svojo lokacijo. Ko sva prišle do ambulante, je tam že čakal prvi pacient, pes pasme šarpej. Pasma je zaradi nagubane kože nagnjena k entropiji. To je bolezensko stanje, pri katerem se veka zaviha navznoter. Za popravek stanja je bil potreben kirurški poseg. Veterinar Uroš se je tudi pošalil in rekel, da bomo psu naredili face-lift. Operacija se nama je zdela zelo zanimiva, saj je še nikoli nisva videli.  Nato nas je že čakala naslednja pacientka, psica z piometro (gnojnim vnetjem maternice). Tudi to psico je operiral veterinar Uroš. Med posegom naju je spraševal latinske in slovenske izraze za dele maternice. Na srečo sva se jih večino spomnile iz ur anatomije, če pa katerega nisva vedeli, naju je on spomnil. Maternica je bila polna gnoja in zato zelo povečana. Razložil nama je tudi, da črevesje nikoli ne sme biti na zraku, saj se zelo hitro suši in zelo hitro postan...
Preberite več

1. dan

Štart iz Ljubljane je bil predviden ob 10. 30, a ko smo prišle na zbirno točko nas je tam pričakal kup škatel z donacijami za zavetišče. Ker tudi same nismo varčevale s prtljago je bilo zlaganje v kombi precej zanimivo. Na poti nas je spremljal tudi Boris Branko, profesoričin muc. Med vožnjo so se konzerve za donacije peljale po celem avtu. V približno 5 urah smo bile že pred Beogradom, tam pa se je tempo vožnje upočasnil. Zaradi protestov smo v stanovanje prišle, šele po 2 urah. Ko smo se razpakirale, smo se odpravile v center Beograda. Pogledale smo si center in kmalu za tem postale lačne, saj še nismo jedle. Ker še nismo znale računati z dinarji, smo natakarju pustile 10 evrov napitnine, česar je bil zelo vesel. Odpravile smo se v trgovino po hrano in na poti nazaj v stanovanje, opazile mlade plesalke, ki so plesale njihovo tradicionalno kolo. Po vrnitvi v stanovanje in bolj podrobnem ogledu, smo ugotovile, da ne dela roleta in da je posoda še vedno umazana. Kmalu za tem smo šle spa...
Preberite več

6. dan PES JE UGRIZNIL VETERINARKO!!!!!!

Slika
 Tu Tajda in Mia, midve svojo prakso ta teden opravljava v Rakovici, v centru za sterilizacijo, ker sva na začetku bili nekoliko zadržani, sploh zaradi sporazumevanja. Veterinarji ne razumejo slovensko, tudi angleško ne prav dobro, zato sva se na koncu največ pogovarjali z Dejanom, enim od veterinarjev, s katerim sva govorili slovensko, on pa nama nazaj v srbščini, zaradi česar smo se cel dan smejali. Presenetil naju je njihov način steriliziranja in kastriranja. Psov sploh ne intubirajo in velikokrat jim dajo premalo anestetika, zaradi česar se psi velikokrat med posegom zbudijo in cvilijo. Sam poseg ni tako sterilen. Po posegu pse odložijo na tla, potem pa jih naložijo na samokolnico in jih odpeljejo v posamezne bokse. Pomagali sva jim z aplikacijo protiboličinskih zdravil pod kožo, s pripravo psov za posege. Poskusili pa sva tudi aplikacijo anestetika v veno cephaliko, kar sva počeli prvič in je bilo precej zanimivo. Po posegu so naju spustili na kosilo in ker sva bili v prostor...
Preberite več