8. dan

Tu Tajda in Mia, danes je bil najin zadnji dan v zavetišču na Rakovici. Ker so naju tako lepo sprejeli sva jim v zahvalo naredili tiramisu, ki so ga bili vsi zelo veseli. Dan je potekal precej hitro, saj smo imeli veliko psov, ki jih je bilo treba sterilizirati in kastrirati. Dejan nama je ves poseg razlagal kaj počne. Ko smo se pogovarjali o raznih boleznih sva ugotovili, da se v Srbiji še vedno borijo z afriško prašičjo kugo. To naju je kar presenetilo, saj je v Sloveniji ni več. Pogovarjali smo se tudi o raznih drugih boleznih in načinih njihovega zatiranja, ter kmalu ugotovili, da se v nekaterih primerih načini zatiranja razlikujejo od teh v Sloveniji, nekateri pa so enaki. Ko so bili vsi posegi opravljeni pa nama je Dejan dal maternico in moda že kastriranega samca in sterilizirane samice, da sva si ju lahko pobližje ogledali. Podrobno nama je opisal vsak del in zelo nama je bilo zabavno saj sva si teoretični del anatomske zgradbe teh organov lahko lažje predstavljali. 

                                                 
prerez moda

folikel na jajčniku
modo

Ko se je popoldne najin dan v zavetišču končal pa sva se še zadnjič sprehodili po zavetišču in si ogledali vse pse, ki jih imajo trenutno v oskrbi. Ko sva prišle domov pa so naju že čakale profesorica skupaj z Nejo in Veroniko, saj smo šle po veterinarko Nušo na letališče. Nuša je z letalom v Beograd prišla, ker bo skupaj s pomočjo profesorice in nas sterilizirala in kastrirala pse, ki so v azilu za pse pri gospe Svetlani. Potem ko je Nuša prišla smo se skupaj s kombijem odpravile na Avalski stolp. To je 204,68 m visok telekomunikacijski stolp, ki se nahaja na gori Avala v Beogradu. Prvi stolp je bil dokončan leta 1965, uničen pa je bil 29.4.1999 med Natovim bombardiranjem Jugoslavije. Rekonstrukcija stolpa se je začela 21.12.2006 in je bil uradno odprt 21.4.2010. 
                                                                          Avalski stolp

Ogledale pa smo si tudi Avalski spomenik oz. Spomenik Neznanemu junaku, ki je postavljen v poklon srbskemu junaku, ki je padel med prvo svetovno vojno. Postavljen je bil z namenom, da simbolično počasti vse neznane junake, ki so dali življenje za njihovo domovino. Zgrajen je iz črnega granita in ima obliko mavzoleja, obdanega z desetimi kipci žena v narodnih nošah iz različnih jugoslovanskih regij. Po ogledu pa smo se odpeljale domov in povečerjale ter se sprehodile po centru Beograda.

                                                                   Avalski spomenik


                                                             žene v narodnih nošah

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

7.dan- solata iz pasje posode

Slika
 Danes poročava Neja in Veronika. Kot vsako jutro, smo se tudi danes zjutraj z avtobusi odpeljale vsaka na svojo lokacijo. Ko sva prišle do ambulante, je tam že čakal prvi pacient, pes pasme šarpej. Pasma je zaradi nagubane kože nagnjena k entropiji. To je bolezensko stanje, pri katerem se veka zaviha navznoter. Za popravek stanja je bil potreben kirurški poseg. Veterinar Uroš se je tudi pošalil in rekel, da bomo psu naredili face-lift. Operacija se nama je zdela zelo zanimiva, saj je še nikoli nisva videli.  Nato nas je že čakala naslednja pacientka, psica z piometro (gnojnim vnetjem maternice). Tudi to psico je operiral veterinar Uroš. Med posegom naju je spraševal latinske in slovenske izraze za dele maternice. Na srečo sva se jih večino spomnile iz ur anatomije, če pa katerega nisva vedeli, naju je on spomnil. Maternica je bila polna gnoja in zato zelo povečana. Razložil nama je tudi, da črevesje nikoli ne sme biti na zraku, saj se zelo hitro suši in zelo hitro postan...
Preberite več

1. dan

Štart iz Ljubljane je bil predviden ob 10. 30, a ko smo prišle na zbirno točko nas je tam pričakal kup škatel z donacijami za zavetišče. Ker tudi same nismo varčevale s prtljago je bilo zlaganje v kombi precej zanimivo. Na poti nas je spremljal tudi Boris Branko, profesoričin muc. Med vožnjo so se konzerve za donacije peljale po celem avtu. V približno 5 urah smo bile že pred Beogradom, tam pa se je tempo vožnje upočasnil. Zaradi protestov smo v stanovanje prišle, šele po 2 urah. Ko smo se razpakirale, smo se odpravile v center Beograda. Pogledale smo si center in kmalu za tem postale lačne, saj še nismo jedle. Ker še nismo znale računati z dinarji, smo natakarju pustile 10 evrov napitnine, česar je bil zelo vesel. Odpravile smo se v trgovino po hrano in na poti nazaj v stanovanje, opazile mlade plesalke, ki so plesale njihovo tradicionalno kolo. Po vrnitvi v stanovanje in bolj podrobnem ogledu, smo ugotovile, da ne dela roleta in da je posoda še vedno umazana. Kmalu za tem smo šle spa...
Preberite več

6. dan PES JE UGRIZNIL VETERINARKO!!!!!!

Slika
 Tu Tajda in Mia, midve svojo prakso ta teden opravljava v Rakovici, v centru za sterilizacijo, ker sva na začetku bili nekoliko zadržani, sploh zaradi sporazumevanja. Veterinarji ne razumejo slovensko, tudi angleško ne prav dobro, zato sva se na koncu največ pogovarjali z Dejanom, enim od veterinarjev, s katerim sva govorili slovensko, on pa nama nazaj v srbščini, zaradi česar smo se cel dan smejali. Presenetil naju je njihov način steriliziranja in kastriranja. Psov sploh ne intubirajo in velikokrat jim dajo premalo anestetika, zaradi česar se psi velikokrat med posegom zbudijo in cvilijo. Sam poseg ni tako sterilen. Po posegu pse odložijo na tla, potem pa jih naložijo na samokolnico in jih odpeljejo v posamezne bokse. Pomagali sva jim z aplikacijo protiboličinskih zdravil pod kožo, s pripravo psov za posege. Poskusili pa sva tudi aplikacijo anestetika v veno cephaliko, kar sva počeli prvič in je bilo precej zanimivo. Po posegu so naju spustili na kosilo in ker sva bili v prostor...
Preberite več