Dijaki (BIC Ljubljana) - program veterinarski tehnik, Erasmus+ Srbija 2025

 Danes smo lahko jutro spet začele kasneje. Ko smo se zbudile nam je profesorica Alja prišla predlagati, da obiščemo živalski vrt Beograd. Čeprav se nobeni od nas ni nič dalo, smo se vseeno odpravile v živalski vrt. Še zadnjič smo se sprehodile čez center Beograda in park Kalamegdana do živalskega vrta. Živalski vrt nas je negativno presenetil. Imajo zares veliko živali v majhnih ogradah oz. kletkah. Navdušile pa so nas živali, kot so azijski črni medved, nilski konj, flamingo, orangutan, hijena, saj jih prej nikoli nismo videle v živo.  Vse ograde so iz mreže in živalim se lahko zelo približaš. Med tem ko smo opazovale tigra, se je zapodil v ograjo in zarjovel, česar smo se ustrašile.  Sprehodile smo se čez cel živalski vrt in na koncu božale kozice. Ker otroci vrat od ograde niso zaprli je ena od kozic pobegnila. Zasmilila se nam je, saj je vsa zmedena tekla na okoli, za njo pa so se podili otroci in se na njo drli. Odločile smo se, da jo bomo ujele in po izmikanju kozi...

 Tu Mia in Tajda, danes sva dan začeli z zajtrkom in kavo v bližnji kavarni. Po kavi sva se počasi odpravile do avtobusne postaje, kjer sva se z avtobusom odpeljali do Hrama svetog Save. Hram svetog Save je eden največjih pravoslavnih hramov na svetu, posvečen nadškofu Savi. Po zgodovinskih zapisih naj bi Osmanski vojaki leta 1595 prav na tem mestu sežgali posmrtne ostanke svetega Save, kar ima za Srbe velik pomen. Kupola hrama je visoka 70 m, skupaj s križem pa doseže 82 m. V notranjosti je okrašena z ogromnim mozaikom Kristusa Pantokratorja, ki meri več kot 1.200 kvadratnih metrov. Notranje mozaike je izdelalo preko 100 ruskih umetnikov.   Ko sva si ogledale hram pa sva se z avtobusom odpeljali do Ade Ciganlije. To je umetno narejeno jezero na reki Savi v Beogradu. Včasih je bil to pravi otok danes pa je povezan s kopnim. V preteklosti je bil otok uporabljen kot vojaško območje, zapor in celo mesto usmrtitev. Danes pa je ob jezeru urejeno kopališče, ki ga poleti obišče tudi ...

 V petek smo končale z delom, zato smo se skupaj odločile, da gremo danes do Novega Sada, ki je od Beograda oddaljen približno 70km. Najprej smo se sprehodile do Zelenega Venca, kjer smo šle na 95ko in se peljale do železniške postaje. Na avtobusu je bila gneča, zunaj pa je bilo zelo vroče, zato smo bile vesele, ko smo se končno privlekle do postaje. Najprej smo bile malo izgubljene, saj nismo vedele, kje kupimo karte za vlak, po približno 15min pa smo končno našle aparat za karte.  Železniška postaja Beograd Čeprav bi karte lahko kupile same, je prijazen gospod vztrajal, da nam bo pomagal, vmes pa vsaj 3x povedal, da zbira denarne donacije. Kupile smo karte in plačale za pot do Novega Sada ter počakale na vlak. Vlak je bil veliko čistejši od naših, na njem je prijetno pihala klima, hkrati pa je bila čista tišina. Z vlakom smo prišle do Petrovaradina in tam izstopile, saj je bila to končna postaja. Zmedene smo gledale svoje karte do novega sada, stopile smo do okenca z informa...

 Tukaj Veronika in Neja, ki sva svoj dan spet začeli z vožnjo do centra za sterilizacijo in kastracijo na Rakovici. Asisitirali sva pri več posegih, opravili smo veliko sterilizacij in kastracij. Med kastracijo enega od psov je veterinar Peđo odkril manjšo bulo. Ko jo je prerezal, je ugotovil, da je bil v psu metek zračne puške. Povedal nama je, da je to kar pogost pojav, zanimiva pa se nam je zdela ugotovitev, da metke ponavadi najdejo v predelu scrotuma oziroma v ingvinalnem delu. Te ugotovitve veterinarji niso znali pojasnit. Sterilizirali naj bi tudi dve samički francoskega buldoga, ki so jih veterinarji zavetišča vzeli zase, potem, ko ju je nekdo vrgel na cesto, zdaj pa delata družbo ekipi zavetišča v službenih prostorih. Veterinarka Ana je prvo psičko pripravila na sterilizacijo, ko je naredila rez, pa je ugotovila, da je bila psička nedolgo nazaj sterilizirana. Enako se je zgodilo tudi pri drugi samički, veterinarki pa je bilo žal, ker je psički brez razloga spravila v anest...

Tu Mia in Tajda, danes sva jutro začeli kot po navadi, odpravili sva se v veterinarsko postajo Hitna in tam pomagali med posegi in pregledi živali. Okoli 11.00 je mlad fant, oz. "mladič" kakor mu je rekel veterinar, pripeljal psičko pasme cane corso. Psička je imela manjši tumor nad inguinalno bezgavko. Ko je veterinar tumor odstranil smo se pogovarjali o patohistoloških preiskavah, s katerimi bi ugotovili ali je tumor maligen ali benigen. Presenetilo naju je, da testa lastniku sploh ni ponudil, saj so navajeni, da se kljub ugodni ceni, lastniki za teste ne odločajo. Za najino zadnjo operacijo oz. delo v Beogradu sva asistirali veterinarki pri šivanju kar velike rane na psu. Do zdaj naju še nobena poškodba ni tako presenetila, saj je bila ta rana zares velika in tudi zagnojena, sam pes pa se nama je močno zasmilil, ker se je videlo da je bil v groznih bolečinah. Po šivanju sva počakali profesorico Aljo, da smo se skupaj zahvalile veterinarju Urošu, saj naju je tako lepo sprej...

Torek je bil naš prvi dan na drugi lokaciji. Veronika in Neja sva se odpravili v Rakovico. Na srečo smo se prejšnji teden že ustavile v zavetišču in si ga ogledale, zato nama ga ni bilo treba prav dolga iskat. Ko sva prišli so naju vsi zelo lepo sprejeli. Najprej naju je veterinarka Ana peljala na ogled zavetišča in nama pokazala vse oddelke. Ureditev zavetišča se nama je zdela zelo zanimiva, saj imajo pse razporejene v skupinah po 10 psov, ko pa se oblikujejo stabilne skupine jih prestavijo v druga zavetišča. Po končanem ogledu pa smo začeli z delom. Ta dan je posege opravljal le veterinar Peđo. Zanimivo se nama je zdelo, da ne uporabljajo kanil, ampak intravenozno zdravila aplicirajo kar z navado iglo in brizgo. Operacijska soba je večja, kot sva je navajeni. Tempo dela pa zelo hiter. Zanimivo se nama je zdelo tudi, da ne uporabljajo kompres. Kot sta nama povedali že Mia in Tajda, pse po posegu naložijo v samokolnico in odpeljejo v posebne bokse za prebujanje. Lahko sva pomagali pri ...